|
Predstavljajmo si, kako se sprehajamo po ulici in kar
naenkrat zagledamo nekega lepo oblečenega gospoda, ki je nekako
skrit za vogalom in se ne premika. Nekam hladno je in tudi nas zebe.
Ulica je turobna, polna skritih kotičkov, polna majhnih oken, polna
nepredvidljivih situacij. Bi vi zavili v tako ulico? Vprašanje.
Kaj
pa moški na sliki? Nekako ne pripada temu okolju. V levi roki ima
palico, desno pa drži v žepu. Torej rad sam sebi škodi, okolici pa
tudi nič rad ne daje. Občutek dobimo, da nam hoče preusmeriti
pozornost, saj je osvetljen prav del plašča z roko v žepu.
Zakaj
svetloba pada prav tja? Kaj nam hoče s tem nekdo nakazati? Moški je
oblečen v plašč. To daje slutiti, da kar si zaželi, to lahko
postane, ko ima ogrnjen plašč. Torej je pod obleko drugi človek?
Morda je nekdo popolnoma drug. Nekdo, ki ima popolnoma drugačen življenski stil od tistega, ki nam ga hoče v tem trenutku pokazati.
S klobukom varuje svoje znanje, svojo glavo in ne dopušča, da bi
misli uhajale. In konec koncev, zakaj se skriva? Je morda nekdo na
ulici, ki ga noče srečati? Morda pa noče zaviti v hišo po stopnicah,
ki ga očitno vabijo noter. In ena stvar tudi izredno moti. To pa je
njegova velikost v razmerju s hišami za njim. On je večji,
mogočnejši.
Zakaj se potem ustavlja zadaj in ne stopi na plano? Ali
morda v ulici nekdo, ki tam živi, ve neko skrivnost o tem človeku in
je ta tako velika, da se oseba na sliki enostavno boji napraviti
korak naprej? Kot slon, ki se boji miši? Dejansko on sploh ne more
vstopiti v nobeno hišo brez priklona. To pa je verjetno njemu pod
čast, kaj pravite? Ali pa je moški na sliki razklan v miselnosti
okolice?
Podobno kot v zgodbi Edvarda Kocbeka, ko pride na jasi do
črte, ki ločuje sončno stran od senčne strani. Zakaj stopiti na eno
ali drugo stran? Zanimiva zgodbica.
In zanimivo, koliko oken in
koliko ostalih detajlov ima ulica. Okna so malo oranžne barve, barve
učenja. Torej živijo v hišah ljudje, ki niso prav negativno
usmerjeni? Kaj pa, če sploh nikogar ni v ulici in je zapuščena?
Rob
hiše ima spodaj robnik, ki je bil v starih časih namenjen varovanju
hiše pred preostrimi ovinki kočij. Kaj pa, če je moški na sliki
povezan s tisto črno kvadratasto odprtino – oknom, ki vodi v temno
podzemlje vsake hiše.
Drugače pa je karta precej turobna, precej
nabita z negativno energijo. Kar nas odvrača od želje po
vzpostavitvi kontakta s tako osebo v takih okoliščinah. Lahko bi si
ga tudi predstavljali kot lovca, ki čaka na preži na svoj plen.
Če
bi ga v tem trenutku zmotili, lahko pričakujemo tudi »batine« z
njegovo palico. Takega človeka lahko zmotimo le s tehtnim razlogom.
Zato je virtualno, v meditaciji, priporočljivo le opazovanje človeka
ali pa le sprehod po ulici.
Ali hočete še eno težavo več? Potem pa
ga kar ogovorite. |
