Izbira poklica

Ko se mladostnik v osnovni šoli odloča za izbiro poklica mislim, da mnogi med njimi ne vejo, kako odgovorno nalogo imajo pred seboj. V tistem obdobju življenja je zanje pomembno le kam bodo šli prijatelji, kraj šolanja in druge »nepomembnosti«, ki sodijo zraven; ne pa poklic kot tak! Ker je pisava mladostnika v zadnjih razredih osnovne šole že skoraj oblikovana, lahko iz nje vidimo vse potrebne karakteristike osebe. S pomočjo analize vidimo talente učenca-ke in kakšen karakter je. Zato pri tej izbiri pridejo zelo prav podatki kakšen odnos ima mladostnik do sebe in drugih, umetniške talente, ali ima sposobnost organizatorja, ali je »sedeči tip« človeka ali ima rad spremembe, če je ambiciozen, kako razmišlja, strahove, obrambe, agresijo oz. borbenost,(ki pride prav pri poklicih kot so vojska in policija ter razni športi…),če ima diplomatsko sposobnost, natančnost, vztrajnost, molčečnost, ali rad govori…. S tako analizo mladostnika lahko preprečimo nadalnje morebitne težave pri zaposlovanju. Ko zaposlujemo ljudi iz pogovora pred nastopom službe, ne vidimo kakšen tip človeka je, ampak zaposlimo po občutku, ki ga dobimo po par zgovorjenih stavkih kandidata. Če se slučajno zgodi, da zaposlimo dva človeka na različni delavni mesti (ki nista primerni za tega človeka), ne bo delo teklo v redu in tudi zaposleni ne bi bili zadovoljni. Človeka, ki ima vodilne sposobnosti bi dali na del. mesto, kjer bi moral upoštevati ukaze in nekoga ki dobro opravi nalogo po navodilih v nadrejeni položaj, bi oba zelo trpela in bi bila prava zmeda. Če bi ta dva zamenjali, bi bil vsak na svojem pravem mestu in bi bilo vse v najlepšem redu. Enostavno. Iz pisave vidimo kazalo uspešnosti in problematičnosti.k uspešnim spadajo: način mišljenja, inteligenca, motivacija, sposobnost vodenja, mnenje o sebi, samozavest, sposobnost organizacije, vztrajnost, občutek za denar, razgledanost, čustvena stabilnost, socialni odnos, komunikacija. K problematičnim pa spadajo zavlačevanje obotavljanje, občutljivost na kritiko ter strahovi in obrambe. Vse pa je odvisno na katero del. mesto bi bil delavec sprejet, saj ni nujno, da je vedno »slaba« lastnost tudi v resnici taka. Npr.:občutljivost na kritiko pomeni, da oseba res težje prenese kritiko, vendar pa dela delo zelo natančno in na nivoju, da bi se kritiki tudi izognil.) ravno zaradi take natančnosti in opredeljivosti so postale grafološke analize zelo dobrodošle pri delodajalcih. Le ti pa lahko grafoanalizo naročijo le s podpisom kandidata, da s tem soglaša, saj gre tu za osebne podatke.