Podlaga kabalistične mistike predstavlja pravilno izgovarjanje besed v psihi, sebstvu v dinamičnem središču budne zavesti in kasneje v telesu. O pomembnosti medsebojnega delovanja psihe in telesa proučuje psihosomatika in avtogeni trening. Praktičen kabalist je podoben dojenčku, ki sveto doživlja smo preko čutil, šele kasneje, ko se nauči izgovarjati posamezne črke in besede začne aktivno vključevati v dogajanje.

Področje, ki ga obvladuje psihosomatika in avtogeni trening je samo prolog. Tu gre za psihološko in emocionalno vedenje o posameznih izvorih človeške osebnosti. Eden od predmetov, ki sem ga predaval v šoli mentalnih zaznav je nosil naslov: Zakonitosti skladnega delovanja zavesti. Slušatelji so se pri tem predmetu seznanili s celotnim osebnim razvojem. Tvarina predmeta je modifikacija duhovnega razvoja. Obravnava se odnos med duhom in telesom.

V mentalnem, emocionalnem in materialnem področju našega telesa imajo črke svoj analogni pomen, ki ga mora kabalist prepoznati in obvladati. Teoretični kabalist, ki črke prepozna samo razumsko in posledično besede razume samo intelektualno ne bo nikdar postal pravi kabalist. Teoretični kabalist Kabalo pozna samo z intelektualnega stališča. Praktični kabalist pa s pomočjo svoje psihe, sebstav in celega telesa dojame smisel vsake črke, ideje in jih praktično sestavlja. Z mistiko črk se začne  proučevanje Kabale.